Ҕ

Ҕ, ҕ (ge s hakom po srědině, ang.: ghe with middle hook) je bukva razširjenoj kirilice, ligatura bukv г i . Nyně ona je koristana v jakutskom, jukagirskom, evenskom i kumandinskom jezykah, v minulosti takože v někojih inyh, medžu drugymi v osetinskom, abhazskom i čuvašskom. V občem ona izgovarjaje se kako zvučny velarny frikativ [ɣ]^ⓘ ili zvučny uvularny frikativ [ʁ]^ⓘ.

Historična upotrěba

Osetinsky

Bukva ҕ pojavila se prvy raz v osetinskom alfabetu 1844 g., stvorjenom rosijskym akademikom finskogo proizhodžen‌ja Andersom Sjögrenom i byla upotrěbjena v njim do 1923 g., kogda osetinsky jezyk prěšel na latinsky alfabet. Ona označala zvučny uvularny frikativ [ʁ], ktory v nynějšej osetinskoj ortografiji piše se dvuznakom гъ.

Abhazsky

V abhazskom jezyku ona byla prvy raz koristana v monografiji Pjotra Uslara iz 1862 g., ale samo v rukopisnoj versiji, ktoru možno je takože interpretovati kako г̧ ili ӷ, i ktoru Myhajlo Zavadskyj v pečatnom izdan‌ju 1887 g. zaměnil na г̓. Ҕ v svojej pečatnoj formě pojavilo se v abhazskom alfabetu prvy raz v 1892 g. v bukvaru Konstantini Mačavariani i Dmitrija Gulia i bylo upotrěbjeno do vveden‌ja latinskogo alfabeta v 1926 g. Ono vrnulo se s ponovnym ustanovjen‌jem kirilice v 1954 g., ale pri reformě 1996 g. bylo zaměnjeno na ӷ, ktoro v abhazskom označaje zvučny uvularny frikativ [ʁ] ili zvučny velarny frikativ [ɣ].

Od početka 20. stolětja do 1926 g. v abhazskom takože upotrěbjena byla bukva ҕ̆, označajuča smekčeny velarny ili uvularny frikativ [ɣʲ ~ ʁʲ]. Ona zastupila ranějši dvuznak ҕј, a v sučasnoj ortografiji piše se dvuznakom ӷь.

Kabardino-čerkessky

V 1865 g. Kazi Atažukin publikoval bukvar na jezyku kabardino-čerkesskom, v ktorom koristal variant alfabeta, stvorjenogo Pjotrom Uslarom v 1862 g. za tutoj jezyk. Tako samo, kako v slučaju Uslarovogo alfabeta za abhazsky, bukva ҕ izgledaje v tutom rukopisnom izdan‌ju bolje kako г̧ ili ӷ. Pečatna forma ҕ pojavila se v russko-kabardinskom slovniku Lva Grigorjeviča Lopatinskogo, a shodny alfabet byl koristany v bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. Jednakože bolje razprostranjeno bylo arabsko pismo, a v 1920-yh lětah vvedeny byl latinsky alfabet. Ekvivalentom ҕ v dnešnjej kabardinskoj kirilici je гъ [ʁ].

Druge kavkazske jezyky

Němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za menše sěverovozhodnokavkazskyh jezykov, ktore koristal v svojih monografijah o udinskom (1904), tabasaranskom (1905), andijskom (1906), agulskom (1907), arčinskom (1908), rutulskom (1912) i cahurskom (1913) jezykah, publikovanyh v žurnalu «Sbornik materialov za opisan‌je městnostij i plemen Kavkaza». Tojže sam alfabet Dirr koristal takože v svojih kratših opisah bezpisemnyh jezykov (botlihskogo, godoberinskogo, karatinskogo, ahvahskogo i drugyh).

Bukva ҕ takože byla koristana v anonimnom svanskom bukvaru iz 1864 g., a takože v megrelskom bukvaru Myhajla Zavadskogo iz 1899 g.

Čuvašsky

Čuvašsky jezyk imaje dolžejšu tradiciju pisan‌ja na kirilici, ale bukva ҕ pojavila se samo v bukvaru Т́ъваш ад́изен̀е с̀ыръва в̀ьр̀ен̀м̀ел̀л̀и к̀н̀ег̀e čuvašskogo prosvětitelja Ivana Jakovleviča Jakovleva, kde služila zvučnym ekvivalentom bukvy х – [ɣ] – izgovorjenym kako slovo «Господь» v russkom. Ona takože iměla smekčeny ekvivalent ҕ̀. Jednakože kratko poslě izdan‌ja bukvara, s obzirom na nepraktičnost tutoj azbuky, Ivanov rěšil udaliti vse zvučne suglasky, takto prisutnost bukv ҕ i ҕ̀ v čuvašskom jezyku okazala se kratkotrajna.

Šugnansky

V slovniku šugnanskogo jezyka Dmitrij Ljvovič Ivanov koristal kiriličny alfabet, čestično osnovany na alfabetu Sjögrena s dobavjen‌jem několikyh latinskyh bukv, v ktorom takože nahodila se bukva ҕ.

Sučasna upotrěba

Sučasny jakutsky alfabet

Jakutsky

Ҕ je peta bukva jakutskogo alfabeta, vvedenogo v 1939 g. poslě perioda latinizacije, i označaje zvučny velarny ili uvularny frikativ [ɣ ~ ʁ]. Raněje ono bylo koristano v slavnoj knigě iz 1851 g. o jakutskom jezyku němečskogo sanskritologa Otto von Böhtlingk, v ktoroj avtor piše, že pozajel tu bukvu od Sjögrena, a izgovor opisyvaje kako «pridyhany г».Böhtlingk, Otto (1851). Über die Sprache der Jakuten. Grammatik, Text und Wörterbuch (na němečskom). St. Petersburg. str. 3.</ref>

Jukagirsky

Bukva ҕ byl prvy raz koristany v jukagirskom jezyku v 1969 g. v skazkah pisatelja i poeta Gavrila Nikolajeviča Kurilova (Uluro Ado). Modifikovany variant jegovogo pravopisa byl oficialno utvrdženy v 1980-yh lětah. Označaje zvučny velarny frikativ [ɣ] i v poněkojih izdan‌jah je zaměnjena bukvoju ӷ.

Evensky

Od početka 1960-yh lět razvivala se v Jakutskoj ASSR města forma zapisan‌ja evenskogo jezyka, približena jakutskomu alfabetu. Tuta forma, ktora medžu drugymi sodrživala bukvu ҕ, byla oficialno utvrdžena městnymi avtoritetami v 1982 g., ale anulovana v 1987 g. Jednakože ona i dnes ješče je upotrěbjena neoficialno, na priklad v gazetě Илкэн.

Kumandinsky

Do početka 21. stolětja Kumandinsky jezyk, ktory suglasno někojim je dialekt sěvernoaltajskogo jezyka, byl nepisemny s izključen‌jem jednogo izdan‌ja na latinici iz 1933 g. Jednakože v 2005 g. stvorjeny byl pravopis na kirilici, a v 2024 g. byl oficialno utvrdženy kumandinsky alfabet, ktory takože sodrživaje bukvu ҕ.

Galerija

• 
  Osetinsky alfabet Sjögrena (1844)
• 
  Abhazsky alfabet K. Mačavariani i D. Gulia (1892)
• 
  Alfabet Čočua (1909)
• 
  Čuvašsky alfabet Jakovleva

• 
  Osetinsky alfabet Čepigovskogo (1884)

• 
  Jakutsky alfabet iz 1851 g.

• 
  Megrelsky alfabet (1899)

Kodovan‌je

Kodovan‌je		Ҕ	ҕ
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL LETTER GHE WITH MIDDLE HOOK	CYRILLIC SMALL LETTER GHE WITH MIDDLE HOOK
Unikod	šestnadseterična sistema	U+0494	U+0495
	deseterična sistema	1172	1173
HTML	šestnadseterična sistema	Ҕ	ҕ
	deseterična sistema	Ҕ	ҕ
UTF-8		D2 94	D2 95

Vněšnje linky

• "U+0494 Cyrillic Capital Letter Ghe with Middle Hook". codepoints.net (na anglijskom).
• "U+0495 Cyrillic Small Letter Ghe with Middle Hook". codepoints.net (na anglijskom).