Pojdi na vsebino

North American FJ-4 Fury

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

North American FJ-4 Fury je lovec-bombnik z zasukanimi krili, ki sta ga uporabljali ameriška mornarica in ameriški marinski korpus. FJ-4, zadnji razvoj v seriji, ki je vključevala tudi letalo F-86 Sabre, si je delil splošno zasnovo in motor s prejšnjim FJ-3, vendar je imel povsem novo zasnovo kril in je bil v svoji končni izvedbi precej drugačne zasnove.

Zadnji leteči FJ-4B Fury

Oblikovanje in razvoj

[uredi | uredi kodo]

V primerjavi s krilom FJ-3 je bilo novo krilo FJ-4 veliko tanjše, s šestodstotnim razmerjem med debelino in tetivo, in je imelo obloge, rezkane iz plošč iz trdne zlitine. Imelo je tudi večjo površino in se je proti konicam ostreje zožilo. Rahlo upogibanje za sprednjim robom je izboljšalo lastnosti pri nizkih hitrostih. Zasnovo glavnega podvozja je bilo treba znatno spremeniti, da sta se kolo in vzmetnica zložila v konture novega krila. Kolotek glavnih koles se je povečal in ker so bila bližje težišču, je bila teža na nosnem kolesu manjša. Zlaganje kril je bilo omejeno na zunanje plošče kril.

FJ-4B s šestimi raketnimi kapsulami
Prototip FJ-4F z dodanim raketnim motorjem

FJ-4 je bil zasnovan kot prestreznik za vse vremenske razmere, kar je zahtevalo precejšen doseg z notranjim gorivom. FJ-4 je imel 50 % večjo kapaciteto goriva kot FJ-3 in je bil lažji zaradi opustitve oklepa in zmanjšane kapacitete streliva. Novo krilo je bilo "mokro", kar pomeni, da je imelo vgrajen rezervoar za gorivo. Trup je bil poglobljen za dodajanje več goriva in je imel značilen zadnji del. Spremenjena pilotska kabina je pilotu omogočila udobnejše bivanje med daljšimi misijami. Tudi repne površine so bile obsežno spremenjene in so imele tanjši profil. Splošne spremembe so privedle do letala, ki je imelo malo skupnega s prejšnjimi modeli, čeprav je bila družinska podobnost še vedno prisotna. Prototipa sta imela enak motor Wright J65-W-4 kot FJ-3, proizvodna letala pa so imela motor J65-W-16A s 34 kN potiska. [1]

Prvo letalo FJ-4 je poletelo 28. oktobra 1954, dobave pa so se začele februarja 1955.

Od prvotnega naročila 221 letal jih je bilo zadnjih 71 predelanih v jurišno različico FJ-4B. Ta je imela močnejše krilo s šestimi namesto štirih podkrilnimi postajami in močnejše pristajalno podvozje. Dodatne aerodinamične zavore pod zadnjim delom trupa so poskrbele za varnejše pristajanje, saj so pilotom omogočile uporabo višjih nastavitev potiska, uporabne pa so bile tudi za strmoglavljenje. Zunanja obremenitev se je podvojila. Najpomembnejša značilnost FJ-4B pa je bila, da je bil sposoben nositi jedrsko orožje na notranji levi postaji. Opremljen je bil s sistemom LABS ali sistemom za nizkovišinsko bombardiranje za dostavo jedrskega orožja. Mornarica si je v svojem rivalstvu z letalstvom želela ohraniti jedrsko vlogo in je z letali FJ-4B opremila 10 eskadrilj. Uporabljale so ga tudi tri eskadrilje marincev. Aprila 1956 je mornarica naročila še 151 letal FJ-4B, s čimer je bilo proizvedenih skupno 152 letal FJ-4 in 222 letal FJ-4B, mornarici in marincem pa je bilo dobavljenih 1115 letal FJ vseh različic.

Mornarica je naročila predelavo šestih letal FJ-4 v letala FJ-4F za testiranje raketnih motorjev, vendar sta bila dokončana le dva. Ti so imeli dodan North American Rocketdyne AR-1 raketni motor, nameščen v oklepu nad izpušno cevjo reaktivnega motorja. Deloval je na vodikov peroksid in reaktivno gorivo JP-4 ter zagotavljal dodatnih 22kN potiska za krajša obdobja. FJ-4F je dosegel hitrost 1,41 Macha in višino 21.600 m.

Preimenovanje

[uredi | uredi kodo]
3-view line drawing of the North American FJ-4B Fury
3-pogledna črtna risba severnoameriškega letala FJ-4B Fury

Z uvedbo sistema označevanja letal Tri-Service leta 1962 je FJ-4 postal F-1E, FJ-4B pa AF-1E. Letala AF-1E so bila v rezervnih enotah ameriške mornarice v službi do poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Različice

[uredi | uredi kodo]
Štiri letala FJ-4B leta 1958.
Družinsko drevo različic Sabre in Fury
XFJ-4
Dva prototipa z motorjem J65-W-4 in preoblikovanim trupom. [2]
YFJ-4
En FJ-4, uporabljen za razvojne teste. [2]
FJ-4 Fury
Enosedežna lovsko-bombna različica s turboreaktivnim motorjem Wright J65-W-16A s 34 kN potiska, izdelanih 150 kosov. [2]
FJ-4B Fury
Enosedežna jurišna različica s šestimi podkrilnimi stebri, izdelanih 222 kosov. [2]
FJ-4F Fury
Testno in ocenjevalno letalo, opremljeno s pomožnim raketnim motorjem in dodatnim rezervoarjem za gorivo, dve predelavi iz FJ-4. [2]
F-1E Fury
Preimenovanje FJ-4. [2]
AF-1E Fury
Preimenovanje FJ-4B. [2]
AF-1F (NA-295)
Predlagana različica za lahki napad z motorjem TF30, tekmec A-7; ni bila izdelana.

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]
ZDA

Specifikacije (FJ-4)

[uredi | uredi kodo]
Zunanje zaloge za FJ-4 in FJ-4B v skladu z NAVAER 01-60JKD-501A

Podatki iz American Military Aircraft[3], NAVAER 01-60JKD-501A

Splošne značilnosti

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 36 ft 4 in (11,07 m)
  • Razpon kril: 39 ft 1 in (11,91 m)
  • Višina: 13 ft 11 in (4,24 m)
  • Površina kril: 33.866 sq ft (3.146,3 m2)
  • Teža praznega letala: 13,210 lb (6 kg)
  • Bruto teža: 20,130 lb (9 kg)
  • Maks. vzletna teža: 23,700 lb (11 kg)
  • Pogon letala: 1 × Wright J65-W-16A turboreaktivni motor, 7,700 lbf (0,03425 kN) potisk motorjev

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 680 mph (1.094 km/h; 591 kn) pri 0 m
  • Doseg: 2 mi; 2 nmi (3,250 km) z dvema 760 L odvrgljivima rezervoarjema in dvema raketama AIM-9 Sidewinder
  • Višina leta (servisna): 46,800 ft (14 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 7.660 ft/min (38,9 m/s)
  • Obremenitev krila: 699 lb/sq ft (3.410 kg/m2)Oborožitev
  • Strelno orožje: 4 × 20 mm Colt Mk 12 avtomatski topvi (144 nabojev na top, 576 skupaj)
  • Rakete: 4 × (6 x FJ-4B) 70mm raketne kapsule, 4x LAU-10 Zuni raketne kapsule
  • Izstrelki: 4 × AIM-9 Sidewinder rakete (6 x AIM-9 Sidewinder FJ-4B), 5x AGM-12 Bullpup + nadzorna kapsula (FJ-4B)
  • Bombe: do 1.400 kg orožja

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sorodni zrakoplovi
Zrakoplovi s primerljivo vlogo in konfiguracijo tega obdobja

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bowers 1990, str. 387
  2. 1 2 3 4 5 6 7 Andrade 1979, str. 190.
  3. ↑ »North American FJ-4 Fury«. www.joebaugher.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2024. Pridobljeno 25. maja 2025.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

 

  • Andrade, John (1979). U.S.Military Aircraft Designations and Serials since 1909. Hinckley, UK: Midland Counties Publications. ISBN 0-904597-22-9.
  • Avery, Norm. North American Aircraft 1934–1998 Volume 1. Santa Ana, California: Narkiewicz/Thompson, 1998. ISBN 0-913322-05-9.
  • Bowers, Peter M. (1990). United States Navy Aircraft since 1911. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press. str. 385–388. ISBN 0-87021-792-5.
  • Bowman, Martin. F-86 Sabre. London: Airlife, 2004. ISBN 1-84037-411-X.
  • Dorr, Robert F. "Fury: The Navy's Sabre." Air International, January 1993.
  • Dorr, Robert F. "North American FJ Fury." Aeroplane Monthly, February 2006.
  • Kinzey, Bert. FJ Fury (Detail & Scale Vol. 68, 8272). Carollton, Texas: Squadron Signal Books, 2003. ISBN 0-89747-461-9.
  • Taylor, John, W.R., ed. "North American FJ Fury." Jane's All the World's Aircraft 1965–1966. London: Jane's All the World's Aircraft, 1967. ISBN 0-7106-1377-6.
  • Wagner, Ray. The North American Sabre. London: Macdonald, 1963. No ISBN.
  • Wilson, Stewart. Combat Aircraft since 1945. Fyshwick, ACT, Australia: Aerospace Publications Pty Ltd., 2000. ISBN 1-875671-50-1.
  • Wilson, Stewart F-86 Sabre / MiG-15 Fagot / Hawker Hunter. London: Aerospace Publications Pty Ltd, 1995. ISBN 1-875671-12-9.
  • Winchester, Jim, ed. "North American FJ Fury." Military Aircraft of the Cold War (The Aviation Factfile). London: Grange Books plc, 2006. ISBN 1-84013-929-3.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]