Pojdi na vsebino

Glavkom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glavkom
Akutni glavkom desnega očesa.
Specialnostokulistika uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10H40-H42
MKB-9365
DiseasesDB5226
eMedicineoph/578
MeSHD005901
Normalen pogled
Pogled z napredovanjem glavkoma

Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je skupina očesnih bolezni s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo očesni živec ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.[1][2] Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča očesni tlak, kar posledično povzroči postopno poslabšanje vida.

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

V svetu je glavkom za sivo mreno drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena razširjenost glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.[3]

Tipi glavkoma

[uredi | uredi kodo]

Ločimo jih v 2 glavni skupini:[4][1]

  • glavkome odprtega zakotja − šarenica ne zapira očesnega zakotja, vzrok nedovoljšnjega odtekanja prekatne vodke in patomehanizem pa nista poznana, in
  • glavkome zaprtega zakotja − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v Schlemmov kanal.

Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:[4]

  • akutni glavkom − očesni tlak raste zelo hitro, spremlja ga huda bolečina v očeh, pojavita se rdečina in solzenje, vid se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega zdravnika, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida;
  • kronični glavkom − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida.

Glede na vzrok ločimo:

Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja.

Skupine z večjim tveganjem

[uredi | uredi kodo]
  • ljudje po 40. letu z dioptrijo
  • sladkorni bolniki
  • glavkom v družini

Simptomi

[uredi | uredi kodo]
  • solzne, boleče oči
  • zamegljen pogled
  • občasni glavoboli
  • pordele oči
  • razširjene zenice
  • videnje sija okrog luči

Patofiziologija

[uredi | uredi kodo]

Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži prekatna vodka. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij ciliarnika)[5], iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med šarenico in roženico). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.[6] Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.[4]

Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem ganglijskih celic mrežnice, katerih aksoni tvorijo vidni živec.[7] Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.[3]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]

Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo oftalmologi. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe.

  • očesni tlak - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg
  • vidni živec - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi zenico pregleda obliko in barvo vidnega živca
  • vidno polje - se pregleda, da bi se postavila diagnoza, nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja

Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.[8] Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z brinzolamidom (Azopt®) kot tudi kapljice s travoprostom (Travatan®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi laserski in kirurški posegi, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Svetovni dan glavkoma je 12. marca.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.
  2. Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.
  3. 1 2 Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.
  4. 1 2 3 Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.
  5. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.
  6. Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.
  7. Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.
  8. Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.
  • Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]